helij

Element Helij

 

Latinsko ime elementa: Helium

Simbol elementa: He

Masno število: 4

Relativna atomska masa: 4

Vrstno število: 2

Skupina v periodnem sistemu: VIII (žlahtni plin)

Perioda v periodnem sistemu elementov: 1 perioda

V PSE ga uvrščamo med žlahtne pline

Tališče: −272,20 °C

Vrelišče: -269,0° C

Gostota: 0.1785 g/m3 pri standardni temperaturi 0°C in 1 atmosferi (1 bar) zračnega pritiska

Polnenje lupin: Helij ima 1 elektronsko ovojnico z 2 elektronoma (2e ^–), lupina je polna, zato je Helij najmanj reaktiven (zelo inerten) in ga uvrščamo med žlahtne pline.

Helij je dobil ime po grškem bogu sonca Heliosu, ker je bil prvič opažen v sončevem spektru (sončevi kromosferi). Opazil ga je francoski astronom Jules Janssen med sončnim mrkom 18. avgusta leta 1868 v Gunturju v Indiji. Ta nov element, ki je povzročal svetlo rumeno črto z valovno dolžino 587.49 nanometrov, je bil imenovan »helium«, ki ponazarja njegov sončni izvor

Element je odkril Sir William Ramsay leta 1895. Helij je nastal z radioatktivnim razpadom uranove rude. Helij je bil ujet v mineralu, in se je sproščal z raztapljanjem uranove rude v kislini.

Helij, opis in lastnosti:

Helij je brezbarven plin brez vonja in okusa, ki spada med žlahtne pline in je znan po svojih edinstvenih lastnostih. Je drugi najlažji element, zelo inerten in ima najnižje vrelišče od vseh snovi.

Delež in vir v naravi:

Helij v naravi nastaja predvsem z dvema procesoma: jedrsko fuzijo znotraj zvezd in radioaktivnim razpadom težkih elementov na Zemlji. Zvezde, vključno s Soncem, proizvajajo helij kot stranski produkt fuzije vodika. Na Zemlji helij-4 nastaja kot alfa delci, ki se sproščajo med radioaktivnim razpadom elementov, kot sta uran in torij v Zemljini skorji. Helij predstavlja približno 23–25 % mase vesolja. Je drugi najpogostejši element v vesolju, takoj za vodikom. Na Zemlji pa je helija veliko manj, saj predstavlja le približno 0,0005 % ozračja.

Uporaba:

Zaradi svojih lastnosti je primeren za različne aplikacije, kot so kriogene raziskave, dvigalni plin za balone in zagotavljanje inertne atmosfere v industriji.

Helij pa lahko tudi povzroči spremembo glasu. Ena izmed lastnosti helija je tudi ta, da ima helij bistveno manjšo gostoto kot zrak, to pomeni, da se zvočni valovi premikajo skozi helik hitreje kot skozi zrak. Ta razlika v hitrosti vpliva na način, kako resonira vaš vokalni trakt, torej prostor v grlu in ustih, ki oblikuje zvoke, ki jih proizvajajo vaše glasilke.

Izotopi:

Helij ima poznanih 9 izotopov, od katerih sta stabilna le 2, helij-3 in helij-4.

Reakcije:

Reakcije, kot sta alfa razpad in trojni alfa proces v zvezdni nukleosintezi lahko vključujejo helij. Poleg tega lahko helij-3 (³He) sodeluje v fuzijskih reakcijah, helij pa se lahko uporablja kot zaščitni plin pri varjenju.